Finta na desno z levim obratom

Po nogometnem žargonu je Janši uspela finta na desno, in množica tradicionalnih volivcev SKD in SLS mu je sledila. Na volitvah leta 2004 je dobil relativno večino 29 poslancev, čeprav je desnica kot celota dobila manj glasov kot na zadnjih normalnih volitvah, ki so bile leta 1996 (Volitve leta 2000 so bile za desnico katastrofalne zaradi Drnovškovega manevra, s katerim je v predvolilnem času prepustil vladanje nesposobnemu Bajuku, ki je volivcem temeljito priskutil vse, kar je dišalo po desnici). Ko se je Janša zasidral v vladi, pa je napravil popoln obrat na levo. Pokazal je svoje pravo komunistično lice, in državo usmeril bolj levo od najbolj levih prejšnjih vlad. Stil njegove vlade postaja vse bolj komunističen, oziroma celo nacionalsocialističen, saj vlada skupaj s sindikati, zbornicami in vrsto društev in organizacij iz nekdanje SZDL in se neposredno obrača na sodrgo, na lumpenproletariat, ki potem linča njegove nasprotnike. Vladi in celo parlamentu je prepustil samo potrjevanje kravjih kupčij, ki jih je sklenil s tovariši, ljudstvo pa podkupuje z različnimi dodatki. Iz vlade je pognal vse funkcionarje, ki so se še zavzemali za vrednote, zaradi katerih so jih volivci volili. Sistematično izrinja obe desni koalicijski partnerici. Vsako na svoj način. SLS predstavlja kot tajkunsko stranko, N.Si pa uničuje od znotraj s podkupovanjem poslancev in funkcionarjev. Absurdno je, da v Sloveniji kot tranzicijski državi z ljudmi, ki so po svoji naravi in tradicijah podobni sosednjim narodom v Srednji Evropi, pričakujeta prvoo mesto na volitvah dve socialno demokratski stranki. Janševa SDS je prišla v sedanji parlament in vlado kot SDS - Socialdemokratska stranka, sedanja stranka socialnih demokratov pa pod firmo Združena lista socialnih demokratov. Žal si nista podobni samo po imenu, temveč tudi po konceptu vladanja preko transmisij (sindikatov, zbornic, AFŽ, študentskih, invalidskih, upokojenskih in drugih organizacij, članic nekdanje SZDL). Obe hočeta spet uvesti totalitarizem komunističnega ali fašističnega tipa. V Sloveniji zato zares potrebujemo pravo krščansko demokratsko stranko, kakršno smo pričakovali na prvih demokratičnih volitvah in jo izvolili na prvo mesto med strankami, z njimi pa Peterleta postavili za premierja. Žal SKD takrat ni šla korajžno naprej, ni pometla s poraženo kompartijo. Peterle je ravnal strahopetno in je v svojo vlado postavil krvavordeče ministre: Godešo, Puharjevo, Umeka. Mogoče je računal na njihovo hvaležnost, oni pa so to razumeli kot priložnost, da so nov sistem postavili tako, da so lahko pokradli vso nekdanjo družbeno lastnino in za to okrivili DEMOS. Potem so Janša, Bavčar, Hribar & CO. iz Demosa skupaj z nekdanjimi tovariši v opoziciji Peterleta zavrgli. SKD je nato do leta 2000 imela svoje vzpone in padce, vse dokler ni Janša iz tujine pripeljal Bajuka kot trojanskega konja, s katerim je uničil od znotraj uničil SKD in prevzel njene volivce. Istočasno je nepopravljivo omajal SLS. N.Si je le zasilna rešitev krščansko demokratske ideje, koristna le zato, da varuje gene nekdanje SKD, ki jih je možno spet aktivirati. Zdaj je tiha katoliška večina spoznala, da Bajuk ni prava oseba za predstavljanje krščansko demokratske ideje, pa tudi N.Si ni več stranka, ki bi odkrito zagovarjala krščanske vrednote in principe k posamezniku in družini usmerjene demokracije po načelu subsidiarnosti, kjer država pomaga, ne pa diktira. Takšna kot je, ni več sposobna ozdravitve. Zato je spet napočil čas za Slovenske krščanske demokrate. Organiziramo se v obnovljeno stranko SKD- Slovenski krščanski demokrati s podobnim programom kot ga imajo krščansko demokratske stranke, kakršne vladajo v celi Srednji Evropi. S takšno stranko bi se lahko uprli totalitarizmu in vladavini korporacij tovarišev iz nekdanje kompartije, ki grozi naši demokraciji. Odkrito se moramo postaviti v bran krščanskih vrednot, družine, poštenega dela za pošteno plačilo, pa tudi Cerkve, ki je neločljiv del slovenskih tradicij in najbolje čuti utrip ter resnična pričakovanja naroda.